Dež in mraz postajata ključni značilnosti dirke La Flèche Wallonne, čeprav poteka globoko v sezoni “pomladanskih” klasik. Ko pride do vzpona na Mur de Huy, se zdi, kot da bi bogovi sami želeli videti trpljenje kolesarjev. A v sredo je bil en človek, ki ga preizkušnja sploh ni ganila – Tadej Pogačar.
“Vsem kolesarjem je manjkalo eksplozivnosti. Razen enemu,” začne svojo zgodbo Karl Vannieuwkerke na spletni strani Sporza. “Poskušali so narediti dirko težko. A na koncu so si bili tako sumljivi med seboj, da so čakali do Mura. In potem je tam en človek, ki izstopa,” doda José De Cauwer.
La Flèche Wallonne ni zahtevna le zaradi trase, temveč jo pogosto še dodatno otežijo vremenske razmere – in tudi letos je vreme odigralo odločilno vlogo. “Remco Evenepoel je bil v dobrem položaju do prihoda na Mur, a na koncu je bila razlika ogromna. Enako je veljalo za Pidcocka in Healyja. Nihče si niti za trenutek ni mislil: ‘Moram iti s Pogačarjem.'”
Nasprotniki so morda upali, da bo Slovenec nekoliko omajan po porazu na dirki Amstel Gold Race, a te molitve niso bile uslišane. Ko je Pogačar napadel na Mur de Huy, je bila dirka takoj odločena. To je hud udarec za vse, ki si želijo premagati svetovnega prvaka v preostalih ardeških klasikah.
Nedelja prinaša zadnjo pomladansko klasiko, in Pogačar bo znova glavni favorit. “Na štartu bo zelo motiviran Pogačar. Nekateri so po Amstel Gold Race mislili, da je nekaj narobe s Pogačarjem, a pozitivni znaki so še vedno prisotni,” pravi De Cauwer. Vannieuwkerke se strinja: “Če je obstajal še najmanjši dvom, je bil danes popolnoma izbrisan.”
