Luka Dončić je vedno vedel, da bo njegov čustveni povratek v Dallas poseben, tokrat v dresu Los Angeles Lakers s številko 77 – v dvorano, kjer je preživel svojih prvih pet in pol sezon v NBA.
Preden je bil sploh predstavljen ob začetku tekme, so mu Mavericks pripravili več kot dve minuti dolg video poklon.
Dončić je ta video gledal sam, sedeč na klopi, s solzami v očeh, sprašujoč se, ali bo sploh sposoben odigrati tekmo.
»Po tem videu sem si rekel: ni šans, da bom lahko igral,« je dejal Dončić. »Toliko trenutkov, ampak potem sem šel na parket in enostavno igral košarko.«
Luka se je močno raznežil ob gledanju videa Mavsov.
Več kot to – ponovno je pokazal svojo prepoznavno, dominantno predstavo.
Dončić je izenačil svoj sezonski rekord z 45 točkami v zmagi Lakersov s 112:97, s katero so si zagotovili končnico. Že v prvih desetih minutah in pol je dosegel 14 točk s petimi zadetimi meti iz devetih poizkusov, vključno s tremi trojkami.
To je bil res lep trenutek. Video je bil odličen,« je dejal trener Lakersov JJ Redick. »A da je nato zbral toliko moči in odigral na takem nivoju, čeprav je bil še vedno solzen med vstopom na igrišče – to je nekaj nadčloveškega.«
Ko je bil predstavljen, je Dončić še vedno imel rdeče oči, glavo je sklonil, ko ni mogel več gledati videa, nato pa so ga pozdravili soigralci in mu izrekli podporo z objemi.
26-letni Slovenec je mislil, da bo svojo celotno kariero preživel v Dallasu, preden je prišlo do nepričakovane menjave v začetku februarja, ko je v zameno za Dončića v Dallas prišel Anthony Davis.
Občutki so bili mešani, sreča in jeza hkrati. A lepo je bilo videti znane obraze,« je povedal Dončić ob prihodu v American Airlines Center. »Čustev je bilo ogromno. Ko sem se zbudil, sem bil že utrujen. Ne bom lagal – nisem veliko spal. Bil sem navdušen nad tekmo. Zelo cenim odziv navijačev.
Čez celoten večer so se slišali glasni aplavzi, še posebej ob predstavitvi Dončića in ko je zapuščal igrišče v zaključku tekme. Na vsakem sedežu v dvorani je bila majica z napisom »Hvala za vse«.
Dončić je povedal, da je bila izkušnja neverjetna in nepozabna, a da je vesel, da jo ima za sabo.
Zdaj bom končno lahko spal,« je dejal.
Takoj po začetku tekme so navijači začeli vzklikati »Odpustite Nica!« – kar je bilo namenjeno generalnemu direktorju Mavsov, Nicu Harrisonu, ki je izpeljal menjavo. Vzkliki so postajali glasnejši in so se večkrat ponovili, tudi medtem ko je bil Harrison viden ob tunelu.
Po novici o menjavi 2. februarja so navijači organizirali simbolični pogreb pred dvorano. Od takrat se protesti nadaljujejo, z veliko jeze usmerjene proti Harrisonu. Tudi majice in napisi z besedami »Odpustite Nica!« so bili vidni povsod.
Čeprav tokrat ni bilo uradnega protesta, so bile Dončićeve številke 77 povsod – v vijoličnih in zlatih barvah Lakersov, pa tudi v domačih modrih dresih Mavericksov, čeprav so mnogi prelepili logotip Dallasa. Bilo je celo nekaj slovenskih dresov.
Eden od navijačev za Dallasovo klopjo je imel dres Mavericksov, na katerem je z lepilnim trakom pisalo »Lakers«. Zunaj je nekdo nosil dres Lakersov, a je logotip zakril s trakom in napisal: »Bivši navijač Mavsov«.
To sicer ni bila prva Dončićeva tekma proti Dallasu. Že 25. februarja je zabeležil trojni dvojček (19 točk, 15 skokov, 12 asistenc) ob zmagi Lakersov s 107:99.
Odkar so Lakers pridobili Dončića, imajo razmerje zmag in porazov 21–12, v tekmah, kjer je igral Luka, pa 17–9.
Dallas ima po menjavi razmerje 12–19, Davis pa je igral le na osmih tekmah (5 zmag). 10-kratni All-Star je izpustil šest tednov po svojem izjemnem debiju 8. februarja, kjer je proti Houstonu dosegel 26 točk, 16 skokov, 7 asistenc in 3 blokade, nato pa si poškodoval dimljo.
Z AD sva bila zamenjana, zato naju bodo ljudje vedno primerjali,« je dejal Dončić. »Mislim, da je neverjeten igralec in da mu bo v Dallasu šlo dobro.
Priznal je, da mu je bilo med predigro zelo težko.
»Ne vem, kako sem sploh zmogel, ker ob gledanju videa sem si rekel: ‘Ni šans, da tole odigram,’« je povedal za ESPN. »Ampak soigralci so me podpirali in bili ob meni.
Tolikočustev, ne morem jih opisati. Prišel sem kot 18-letni fant in tukaj so me sprejeli kot domačega. Veliko lepih spominov.
»Rad imam te navijače, rad imam to mesto – a čas je, da grem naprej.
Če želiš, ti lahko pripravim tudi krajšo verzijo za deljenje ali objavo.
