Urška Žigart se je ganljivo poklonila svoji pokojni materi in se spomnila neomajne podpore Tadeja Pogačarja
Slovenska kolesarka Urška Žigart je v globoko čustvenem sporočilu izrazila spoštljiv poklon svoji pokojni materi in se spomnila, kako jo je njen zaročenec, Tadej Pogačar, podprl v enem najtežjih trenutkov njenega življenja. Njene pretresljive besede so ganile svet kolesarstva in razkrile človeško plat enega najbolj občudovanih parov v športu.
»Pred tremi leti je Liège v tem času tonil v dežju,« je začela Žigartova, s sklicevanjem na konec tedna, ko je potekala dirka Liège–Bastogne–Liège aprila 2022. »Bil je težek dan zame. Minila so natanko tri leta od smrti moje mame.«
V sporočilu je Žigartova zaupala, da je Tadej le tri dni pred materino smrtjo sprejel odločitev, ki je pokazala njegovo pravo naravo tudi zunaj sveta kolesarstva. »Ko je moja mama umrla leta 2022, tri dni pred dirko Liège–Bastogne–Liège, je Tadej takoj sklenil, da me bo spremljal v Slovenijo. Takrat sem razumela, kje so njegove prioritete. Nisem si mogla predstavljati, da bi bila sama na letališču – a on je bil tam, mirno, brez oklevanja.«

Takrat se je Pogačar pripravljal na eno najpomembnejših dirk spomladanske sezone. Vendar je prekinil svojo kampanjo, da bi bil ob njej – dokazal je, da ljubezen in družina stojita nad še tako velikimi športnimi ambicijami.
»To so trenutki, ki me spomnijo, da se za vsako zmago in vsakim porazom skrivajo ljudje z zgodbami, čustvi in spomini, ki segajo daleč preko zmagovalnega odra,« je nadaljevala Žigartova. »Ta teden me je naučil, kaj pomeni resnična podpora.«
Od takrat je par postal eden najbolj priljubljenih v svetu športa – dva vrhunska športnika, a predvsem dve osebi, ki se znata podpirati v težkih življenjskih trenutkih. Žigartova, ki tekmuje za ekipo Liv AlUla Jayco, pogosto govori o ravnotežju med svojo kariero in podporo, ki jo nudi Pogačarju, enemu najboljših kolesarjev sveta.
»Tadej nikoli ne dovoli, da bi slava spremenila bistvo,« je dodala. »Tudi ko lovi največje zmage, nikoli ne pozabi tistih, ki stojijo ob njem. Mislim, da je prav to tisto, kar ga dela posebnega – ni le prvak na kolesu, ampak tudi prvak v življenju.«
Po njeni objavi so družbena omrežja preplavili valovi ljubezni in občudovanja. Številni oboževalci in kolesarji so izrazili spoštovanje do njenega poguma, da je odkrito spregovorila o svoji izgubi, in proslavili moč njene vezi s Pogačarjem.
Medtem ko se kolesarska sezona nadaljuje, Žigartova in Pogačar ostajata simbol vztrajnosti in povezanosti – dva športnika, ki ju ne druži le šport, ampak tudi skupna izkušnja ljubezni, izgube in medsebojnega spoštovanja.
Njene besede nas nežno spominjajo, da se za vsako proslavo zmage in vsakim rumenim dresom skrivajo zgodbe o žalosti in človečnosti, ki opredeljujejo pravi duh kolesarstva.
»Tri leta pozneje,« je zaključila Žigartova, »je bolečina še vedno tu – a hvaležnost prav tako. Hvaležnost za spomin na mojo mamo in za človeka, ki mi je držal roko skozi vso to preizkušnjo.«














