Urška Žigart se je zaupala: »Tadej je utrujen… Ni lahko biti ljubljen in napadan hkrati, samo zato, ker počneš tisto, kar imaš rad.«
V redkem in ganljivem priznanju se je Urška Žigart, zaročenka kolesarske superzvezde Tadeja Pogačarja, odprla o osebnih težavah, ki so zaznamovale navidez popolno kariero njenega partnerja. Medtem ko slovenski kolesar še naprej dominira v svetu kolesarstva z rekordnimi zmagami, je Urška razkrila globoko človeško plat njegovega uspeha – plat, prežeto z izčrpanostjo, pritiski in trenutki globoke žalosti.
V iskrenem intervjuju je Žigartova dejala: »Tadej je utrujen. Ni lahko biti ljubljen in hkrati napadan, ker počneš, kar imaš rad. Spomnim se, ko je jokal in mi rekel, da si želi samo mir.« Njene besede so se dotaknile src oboževalcev po vsem svetu in ponudile redek vpogled v zakulisje življenja enega največjih šampionov.
Pogačarjeva sezona 2025 je bila naravnost legendarna: zmage na Dirki po Franciji, svetovnem prvenstvu in na številnih enodnevnih klasikah so njegovo ime trdno zapisale med največje kolesarje vseh časov. A uspeh je prinesel tudi val kritik, nenehno pozornost in primerjave, kar je – kot pravi Urška – Tadeja močno čustveno zaznamovalo.
»Vse daje od sebe za ta šport,« nadaljuje. »Vsaka zmaga se zdi bleščeča, a za njo se skrivajo neprespane noči, bolečina in dvomi. Včasih si samo želi biti Tadej, ne pa ‘Pogačar – prvak’.«
Urškini sledilci na družbenih omrežjih so jo preplavili s sporočili podpore in sočutja za čustveno breme, ki spremlja odličnost. Mnogi so pohvalili njeno iskrenost, saj njena odprtost razkriva resnično čustveno plat vrhunskih športnikov, ki se pogosto soočajo z nerealnimi pričakovanji.
Kljub vsem težavam Urška poudarja, da Tadej ostaja hvaležen in prizemljen. »Vsako jutro se še vedno nasmehne. Trenira, kolesari, se smeji s prijatelji. Obožuje kolesarstvo, a se uči tudi ljubiti samega sebe – neodvisno od zmag.«
Njegovi bližnji prijatelji in sotekmovalci delijo njena čustva, opisujejo pa ga kot skromnega in zelo čustvenega človeka. »Ljudje vidijo zmagovalca,« je dejal eden izmed njegovih moštvenih kolegov, »a ne vidijo žrtev – pritiska, osamljenosti, miselne napetosti, ki jo prinaša pričakovanje, da boš vedno zmagal.«
Urškino razkritje je ponovno odprlo razpravo v svetu kolesarstva o duševnem zdravju profesionalnih športnikov. Športni psihologi že dolgo opozarjajo, da mešanica občudovanja in kritik lahko povzroči čustvene pretreske, še posebej pri mladih šampionih.
Pogačar, ki si je vedno prizadeval ostati iskren in ponižen, naj bi Urški v eni izmed težkih noči zaupal: »Včasih si samo želim voziti, ne da bi razmišljal, kaj bodo ljudje rekli.«
Njeno zadnje sporočilo v intervjuju pa je bilo polno ljubezni in podpore: »Ponosna sem nanj – ne le zato, ker zmaguje, ampak ker še vedno čuti, ker se še vedno daje in sanja. To je tisto, kar ga dela resnično edinstvenega.«
Medtem ko svet kolesarstva še naprej slavi dosežke Tadeja Pogačarja, nas besede Urške Žigart spominjajo, da imajo tudi najmočnejši prvaki zlomljeno srce – in da vsaka zmaga nosi svoj
tihi čustveni davek.
