Tadej Pogačar je v sredo pritegnil pozornost z ogledom trase dirke Pariz–Roubaix, ki ga je objavil na Stravi, saj je na nekaterih najbolj znamenitih tlakovanih odsekih dosegel ene najhitrejših časov. José De Cauwer je opazil, da se je kolesarstvo močno spremenilo zaradi napredka v tehnologiji, treningih in taktiki.
Še posebej te spremembe opaža na dirki Pariz–Roubaix. »V zadnjih letih je velika razlika med sedanjim in nekdanjim Pariz–Roubaixem,« je povedal za Sporzo. »Izbira opreme se je tako zelo izboljšala, da se specialistično delo nekoliko zanemarja.«
De Cauwer verjame, da je to eden od razlogov, zakaj lahko kolesar, kot je Tadej Pogačar, tekmuje za najvišja mesta na dirki, ki nikoli ni bila ustvarjena za tipične hribolazce. »Vidimo tudi vedno manj kolesarjev z žulji. Kolesa preprosto bolje vozijo, pnevmatike so veliko težje, nastavitve drugačne. Zato je to nekaj povsem drugega. Nenadoma lahko tudi lažji kolesarji to zmorejo – včasih so rekli, da je 70 kg minimum. Boste videli, Pogačar bo to zagotovo zmogel.«
In za njih, pravzaprav pa za vse, je trening za motorjem izjemno pomemben. De Cauwer: »Težko je primerjati: vstopiti v gozd Arenberg pri 35 km/h ali pri 60 km/h.« Zaradi tega so lani na trasi uvedli razpravljano šikano, da bi preprečili kaos, ki lahko nastane, ko 100-glava skupina pridrvi na 5-zvezdični tlakovan odsek s polno hitrostjo.
Ekipa Alpecin-Deceuninck je s selekcijo na vetru poskrbela za miren prehod skozi Arenberg leta 2024, a prihodnjo nedeljo bo dostop do znamenitega odseka ponovno precej bolj neposreden. To pomeni višje hitrosti pri vstopu – in s tem večje tveganje za padce.
»Takrat moraš res preživeti prvih 500 metrov. Tudi kolo moraš usmerjati, to je povsem druga slika. Zato je res nujno, da to izkusiš za avtom ali motorjem, da občutiš tohitrost.«
