Udeležba Tadeja Pogačarja na dirki Pariz–Roubaix je bila dolgo časa skrbno varovana skrivnost, njegova ekipa pa je možnosti za nastop zmanjšala in jih igrala navzdol. A vse več namigov je kazalo na neizogibnost tega scenarija. Zdaj, ko je že drugič osvojil Dirko po Flandriji, je veliko vprašanje, ali lahko svetovni prvak najde zlato na koncu mavrice tudi na velodromu v Roubaixu.
»To ni presenečenje,« je za Cyclism’Actu o Pogačarjevi udeležbi dejal Cyrille Guimard. »To zimo je treniral na tlakovcih – ne zato, da bi nizal perlice med gledanjem Pariz–Roubaixa na televiziji. Mislim, da je bila medijska predstava dobro izvedena, saj so vsi padli na to. Menim, da je bil scenarij napisan že pred časom, in popolnoma logično je, da bo kolesar, kot je Pogačar, ki ima prave kvalitete za tlakovce, tam nastopil.«
To ni zgolj pobožna želja ekipe UAE Team Emirates – XRG. Dvakratni zmagovalec Dirke po Flandriji ima ravno pravo mero spretnosti, da je lahko resno konkurenčen. Poleg tega ima tudi izkušnje s francoskimi tlakovci. »Ne pozabimo na Tour de France 2022, kjer je na tlakovanih odsekih uprizoril pravi šov – čeprav to ni prineslo velikih časovnih razlik, je vseeno raztresel konkurenco.«
»Na Strade Bianche, ki je blizu ciklokrosu in Pariz–Roubaixu, moraš imeti malce nadpovprečne tehnične sposobnosti – in on jih ima. Vozil je ciklokros, vozil je gorsko kolesarstvo… dovolj je, da ga opazujete v spustih ali ovinkih – nikoli ni izven linije. Zato se Pariz–Roubaix logično vklaplja v njegov koledar. Lahko sicer govorimo o pomislekih… a zame to ni presenečenje, temveč popolnoma logična poteza.«
Popolno nasprotje Bernarda Hinaulta?
V zgodnjih osemdesetih letih je bil Guimard vodja Bernarda Hinaulta, zadnjega francoskega zmagovalca Toura. “Le Blaireau” je zmagal na Roubaixu leta 1981 kot dvakratni zmagovalec Toura in aktualni svetovni prvak. »Ni maral Pariz–Roubaixa, to je drugače. Malo smo ga morali priganjati, da je sploh startal.«
Tako kot Pogačar morda ni imel naravnih predispozicij za tlakovce, pa je vseeno uspel. »Ampak mislim, da je leta 1980 vseeno končal na 4. mestu. Naslednje leto, čeprav je vedno trdil, da je Pariz–Roubaix neumnost, je vseeno prišel zmagat. In je zmagal v slogu, kljub padcu v zaključku.« Kasneje istega leta je osvojil še svoj tretji naslov na Touru.
»Torej sta ti dve zgodbi nekoliko različni, saj mislim, da Pogačar, glede na to, kar vemo o njem in kako deluje, preprosto ni mogel izpustiti Pariz–Roubaixa. Ker je to dirka, ki jo lahko osvoji – morda celo lažje kot Milano–Sanremo, ki je bolj naključna. A na Pariz–Roubaixu ima moč, ima tehniko in ima sposobnost.«
»Je pa en problem: Mads Pedersen, ki je trenutno na zelo visoki ravni. In potem je še Mathieu van der Poel. Pogačarjev nasprotnik ni Pariz–Roubaix – njegov nasprotnik je Van der Poel.«
